Razstava fotografij
500 let Rovinjskega Sela skozi prizmo razstave Alda Pokrajca Niti vas niti mesto
V sredo, 15. januarja 2025, ob 18 uri v Galeriji Batana, Trg brodogradilišta 2, odpiramo fotografsko razstavo: Aldo Pokrajac, Niti vas - niti mesto ob 500-letnici Rovinjskega Sela. S primerjavo starih in novih fotografij iz istega kraja in različnih zabeleženih dogodkov ter primerjalnih zgodovinskih zemljevidov avtor podaja prikaz nastanka in razvoja Rovinjskega Sela. Razstavljenih je bilo več člankov Alda Pokrajca, objavljenih v Glasu Istre, v katerih avtor piše o pomembnih in zaslužnih prebivalcih Rovinjskega Sela skozi zgodovino do danes.
Leto 2025 je za mnoge Seljane, predvsem tiste, ki razmišljajo o svoji preteklosti, simbolično. Namreč, pred okoli 500 leti se je pred obzidjem Rovinja pojavila večja skupina priseljencev iz zaledja Zadra, kjer je bila meja Beneške republike in Otomanskega cesarstva. Zaradi nenehnih turških vpadov v njihove vasi so se s čredami odpravili proti severozahodu in prispeli pred Rovinj, ki iz smeri Kanfanarja v svoji bližini ni imel naselij. Po tej poti je Aldo Pokrajac januarja 2024, pred Antonijem, god sv. Antona, zavetnika Rovinjskega Sela, je v Glasu Istre objavil kolumno o preteklosti in sedanjosti naselja, ki je s 1500 prebivalci večje od marsikatere istrske občine. Raziskoval je, kako posamezen kraj sestavljajo ljudje in kateri od njih so znani v Istri, na Hrvaškem in v svetu. Rovinjsko Selo ima srečo, da Vjekoslav Bratulić, zgodovinar Jadranskega inštituta Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, že dolgo proučuje njegovo preteklost. Na podlagi njegovih raziskav je Založba Hrvaške akademije znanosti in umetnosti leta 1959 v Zagrebu izdala knjigo "Rovinjsko Selo, monografija istrske vasi". Ob podrobnem pregledu zgodovine naselja iz objavljenih arhivskih virov, vključno s slojevitostjo vasi po drugi svetovni vojni, knjiga vključuje tudi slike Vjekoslava Bratulića, objavljene na finem papirju, iz katerih je razbrati arhitekturne spremembe, ki jih je Rovinjsko Selo je doživelo. Po tem sledi se je Aldo Pokrajac podal iskat še druge fotografije iz zgodovine Rovinjskega Sela, ki jih, ker gre za ruralno območje, ni veliko. Najstarejša je verjetno edina razglednica naselja iz leta 1922, objavljena v monografiji Marina Budicina in Danijela Načinovića »Rovinj na starih razglednicah«. Pomembne fotografije Rovinjskega Sela hranijo v Zgodovinskem in pomorskem muzeju v Pulju, zlasti tista iz leta 1946, ki prikazuje, kako so sprejeli zavezniško komisijo med ogledom istrskih naselij. Potem so tu še fotografije F. Nevesa iz leta 1954, omejene na tri lokacije v Rovinjskem Selu. Vjekoslav Bratulić pa je s svojimi fotografijami prikazal ostanke prazgodovinskih in antičnih najdišč, etnografske elemente, nato pa nepomembne zgradbe in vedute. Po zaslugi Desideria Dazzare, fotografskega kronista Rovinja in okolice, čigar prispevek k dokumentiranju Rovinja ni bil dovolj ovrednoten, so ostali zabeleženi dogodki leta 1967, ko je bila odprta prva cestna obvoznica Rovinjskega Sela in postavljen spomenik žrtvam fašizma. odkrito na usmrtitvenem kraju, jasi Velikega Krasa. Dazzara je tudi fotografsko dokumentirala odprtje športnega centra na mestu zasutega ribnika Lakuverča leta 1977, ki je bil vir življenja, okoli katerega je nastalo Rovinjsko Selo. Po sledi teh slik je Aldo Pokrajac obiskal vse lokacije in fotografiral, kako izgledajo danes iz enake perspektive. Žal so le redki novi lastniki ohranili dragocene arhitekturne prvine, predvsem balustrade in obokane prostore, ki so služili gospodarskim namenom. V neposredni bližini Rovinja, ki je bil predrag za gradnjo, se je naglo širilo Rovinjsko Selo, pogosto nenadzorovano. To nazorno dokazuje območje Vičanov, neposredno za edinim semaforjem na območju mesta Rovinj, kjer so hiše naložene ena na drugo, kar je povzročilo novozgrajen objekt z ravno streho, ki je težko da se prilega tradicionalni gradnji. Leta 2007 sprejeti urbanistični načrt ni mogel popraviti številnih napak, predvsem ozkih cest, ki so bile pravzaprav nekdanje kolovoze. Šele v zadnjem času se konservatorji trudijo vsaj ob osrednji ulici Stjepana Žižeta ohraniti pročelja, ki so v času med obema vojnama dobila dekorativne elemente. Avtor razstave je fotografiral tudi stavbe, ki s svojo monumentalnostjo in arhitekturnimi rešitvami izstopajo od tipičnih podeželskih hiš. Najprej je tu Brdo, katerega niz dvonadstropnih hiš je podoben urbani gradnji. Potem je tu še poslopje Plovanije, ki je bilo središče naselbinske upravne oblasti s karabinjerskim mestom in zaporom. Po arhitekturni izdelavi izstopa tudi stavba osnovne šole, zgrajena med obema vojnama. Na podlagi raziskav dr. dr. Aldo Sošić, neutrudni promotor zgodovine geodezije, je predstavil tudi prve zemljevide, na katerih je bilo vrisano Rovinjsko Selo. V prvem iz leta 1620 Giovani Antonio Magini uporablja ime Villa nuova. Giovanni Valle je na svoj zemljevid iz leta 1780 vrisal ime Villa di Rovigno, Franjo Vjekoslav Kružić pa je leta 1871 uporabil ime Rovinjsko Selo. Resnične spremembe, ki jih je Rovinjsko Selo doživelo, so vidne na zemljevidih Državne geodetske uprave, predvsem v primerjavi
