Kolesarsko-sprehajalska steza Štrika–Ferata

Photo galerija

Trasa kolesarsko-sprehajalske streze Štrika–Ferata se razteza vzdolž nekdanjega železniškega odseka Kanfanar–Rovinj. Slednji se je razprostiral na dolžini 20.561 m in je bil namenjen povezovanju gospodarskih središč Avstro-Ograske monarhije z mestom Rovinj, tedanjim močnim industrijskim središčem. Gradnja odseka in rovinjske železniške postaje se je začela leta 1873. Prvi vlak iz Kanfanara je prispel v Rovinj 19. avgusta 1876. Dan zatem se je proti mestu Kanfanara odpravil prvi vlak iz Rovinja. Železniški promet je tam potekal do 20. oktobra 1966. Trasa nekdanje proge se nahaja na področju mesta Rovinj in občine Kanfanar in se razteza skozi katastrske občine Rovinj, Rovinjsko selo, Sošići in Kanfanar. Ob trasi, ki prehaja prek treh mostov, se nahajajo tudi štiri železniške postaje ter 14 stražarnic. Danes je ta odsek železniške proge namenjen oziroma pretvorjen v kolesarsko-sprehajalsko strezo.  

Štrika Ferata

Tehnične lastnosti

Dolžina steze: 22,30 km
Skupna višinska razlika: 351 m
Skupna dolžina ravnih delov na stezi: 9,00 km
Skupna dolžina vzponov na stezi: 3,83 km

Atrakcije na stezi

Naravne danosti

Bogato kmetijsko področje – Basilica 

Področje trase do Rovinjskega sela je eden od večjih in pomembnejših kmetijskih kompleksov rovinjščine z vinogradi, nasadi oljk, sadovnjaki (tam uspevajo zlasti fige, češnje, hruške, kutine, kosmulje, breskve, mandlji, lešniki, orehi idr.) ter drugimi kmetijskimi kulturami, ki so tipične za to podnebje. Nekateri od bližnjih hribov, bogati z visoko sredozemsko makijo, so temelji prazgodovinskih utrdb in hranijo zanimive zgodovinsko-arheološke znamenitosti.

Kamnolom Mondelaco

Kamnolom Mondelàco se nahaja na pobočju istoimenskega hriba. Bil je eden od številnih rovinjskih kamnolomov, ki so bili vzdolž same obale ali v notranjosti odprti že v obdobju Rimljanov, še posebej pa v času Beneške republike. Kamnoseštvo je bilo najpomembnejša rovinjska obrtna dejavnost. Kar zadeva kamenje, so bili v ospredju predvsem istrski „bianconi“ (titonski apnenec zgornje jure), iz katerega so narejene številne zgradbe, rive, cerkve, mostovi in druge utrdbe v Benetkah in nekaterih drugih mestih, kot so Veneta, Romagne in Marche.

Limski kanal

Limski kanal je morski zaliv, dolg okoli 12 km, ob vhodu širok okoli 600 m, globok pa do 33 m, ki ima status posebnega rezervata v morju in prepoznavne pokrajine. Raznolikost listavcev južnih in zimzelene vegetacije severnih pobočij tega zaliva predstavlja edinstveno redkost in posebno ekološko zanimivost. Nedaleč od trase se nahaja naravna razgledna točka nad Limskim kanalom na višini 80 m nadmorske višine.

Gozdni park Zlatni rt

Gozdni park Zlatni rt sodi med najlepše pejsaže zahodne Istre. Razprostira se na 52,4 ha med slikovitima uvalama Lone in Škaraba ter rtoma Punta Corrente. Od leta 1890, ko je tržaški podjetnik Georg Hütterott (Trst, 1852–1910) kupil terene v uvali Lone ter Montravo in Punta Corrente, je ta cona postopoma oblikovana v gozdni park z nevsakdanjo pejsažno lepoto. Georg Hütterott je bil začetnik tudi pogozdovanja, s čimer je dal parku videz naravnega gozda z markacijami in prepoznavnimi botaničnimi vrstami, celotna cona pa je dodatno obogačena z drevoredi, sprehajališči, stezami in travniki. Pinije, ciprese in lovorji prevladujejo v celem parku. Številne eksotične rastline, kot so npr. Libanonski cedar, duglazija, ginkobiloba, evkaliptus idr., so prišle kot darilo Georgu Hütterottu ali pa jih je ta prinesel s svojih številnih potovanj. Z dolgoletno skrbjo je bila ta cona tudi po njegovi smrti (leta 1910) spremenjena v edinstven in razkožen naravni park – arboretum, ki je leta 1948 razglašen kot „zaščitena naravna redkost“, medtem ko je leta 1961 razglašen kot gozdni par, ta status pa ima še danes.

Lokva Ranjevac

Lokva v bližini vasi Maružini je bila nekoč namenjena napajanju živine, pa še danes je pomembna za napoj divjadi. V zgodovini so tamkajšnji prebivalci v bližino lokve vodili svoje govedo na pašo, zato je bila lokva zelo pomembna za napajanje živali, zlasti ovc, oslov in istrskega goveda, avtohtone istrske pasme.

Kulturno-zgodovinska zanimivost

Prvi in drugi most 

Danes je to primer industrijsko-železniške arheologije. Namreč tudi na rovinjskem delu proge, vzdolž nekaj daljših odsekov, kot je ta, ki je prehajal prek „prvega in drugega mostu“, so se ohranili relativno dobro nadgrajen sloj gramoza, železniški prag in tirnice kot dokaz dela avstrijskega železniško-gradbenega inženirstva z visoko vrednostjo.

Cerkev Sv. Tomaža Apostola

Nahaja se ob podnožju istoimenskega hribčka, sicer pa je ena od najpomembnejših istrskih predromanskih poljskih cerkvic (iz 8. do 9. st.). V svoji prvotni zasnovi je imela križno obliko s tremi štrlečimi apsidami, prekritimi s skrilavcem. Središčni prostor je bil povzdignjen s štirikotno konstrukcijo. Izredno redek zvonik je bil dodan v srednjem veku tik ob severno steno.

Stavba stare železniške postaje Rovinj 

Nahaja se v uvali Valdibora na severnem delu mesta. Zgrajena je bila v obdobju med letoam 1873 in 1976, v času izgradnje odseka Kanafar–Rovinj. Prvi vlak je v Rovinj prispel 19. 8. 1976. Železnica je nehala obratovati po zaprtju proge leta 1966.

Cerkev sv. Evfemije

Cerkev sv. Evfemije je baročna utrdba v beneškem stilu in največji spomenik v mestu. Tam, kjer se danes nahaja ta impresivna cerkev, se je do X. stoletja nahajala cerkvica sv. Jurja, ki je ostal konpatron župnije, njegov kip pa se nahaja na glavnem oltarju župnijske cerkve. Ko so leta 800 v mesto pripeljali sarkofag s telesom krščanske mučenice Evfemije, so prebivalci okoliških mest romali na grob sv. Evfemije. Cerkev sv. Jurja je postala premajhna, zato so v začetku X. stoletja začeli graditi novo cerkev, okoli leta 950 pa je bila končana nova triladijska bazilika s tremi polkrožnimi izbočenimi apsidami. Na sredini je postavljen sarkofag s telesom mučenice in sv. Evfemija je skupaj s sv. Jurjem postala zaščitnica mesta. Cerkev je bila rekonstruirana med letoma 1724 in 1736 po projektu beneškega arhitekta Giovannija Scalfarotta, ki ga je dodelal Giovanni dozzi. Cerkev je dolga 51 m, široka 30 m, višina srednje ladje pa je 17 m. Zvonik, ki so ga začeli graditi leta 1654, je tipičen beneški zvonik in eden od najlepših v Istri. Kip svetice je visok 4,70 m, izdelan v bakrenih ploščah v delavnici bratov Vallani iz Maniaga, na vrh zvonika pa je bil postavljen leta 1758. Kip je bil postavljen na osi in se obrača glede na smer vetra (desna roka kaže, od kod piha veter).

Ekomuzej Hiša o batani

V tukajšnjih lukah, zaščitenih pred vetrovi, se tudi danes privezujejo številne rovinjske batane, čolni z ravnim dnom in prepoznavno leseno gradnjo. Razlog za to je tudi odprtje Ekomuzeja „Hiša o batani“ – to je dinamični projekt, ki poleg stalne postavitve batan in ribiškega orodja in pribora z nenehnimi dogodki ponuja edinstveno doživetje, kjer se spojita tradicija in sodobno življenje, preteklost in sedanjost, ter predvsem zgodbo o dnevni ladji, ki je tudi danes del rovinjskega vsakdana. Muzej je uvrščen na UNESOV seznam najboljših praks ohranjanja nematerialne kulturne dediščine.

Muzej mesta Rovinj - Rovigno

Muzej se nahaja v baročni palači družine Califfi iz 17. in 18. st. Zasnovan je bil leta 1954 na iniciativo rovinjskih likovnih umetnikov z idejo, da postane mesto pridobivanja rovinjske dediščine in prostor, kjer bo potekala bogata razstavna aktivnost. Stalno zbirko, odprto za obiskovalce, predstavljajo: Arheološka zbirka, Pomorstvo, Zbirka Stari mojstri, Sodobna hrvaška umetnost, Rovinjski umetniki II. polovice 20. st., Soba Alexandera Kircherja, Spominska soba Vilka Šeferova. V muzeju hranijo tudi monumentalno knjižnico Stancovichiana, ki jo je kanonik Peter Stanković (Peitro Stancovich; 1771–1825) iz Barbana leta 1853 z oporoko podaril mestu Rovinj.

Dvigrad

Dvigrad, najbolj reprezentativen srednjeveški spomenik v občini Kanafar, je staro občinsko središče, ki je bilo v 17. stoletju zapuščeno zaradi kuge. Gre za ruševine srednjeveškega mesta, v katerih je še vedno možno zaznati ostanke nekoč bogatega in zelo prometnega mesta, v katerem je živelo več kot 1500 prebivalcev v več sto objektih. Na najdišču prevladujejo ostanki bazilike sv. Sofije na glavnem mestnem trgu Dvigrada, kjer skozi leto potekajo tudi številne kulturne in glasbene prireditve.    

Železniška postaja Kanfanar

Izgrajena je bila leta 1896 in že tedaj je postala pomembno železniško središče. Kanafar je bil z odsekom za Rovinj dolgo časa glavna postaja proti zahodni obali Istre. Stavba železniške postaje v Kanfanaru je ena od najlepših na tej progi in še danes navdušuje s svojo lepoto in edinstvenim stilom.

Arheološko najdišče Maklavun

V blažini vasi Sošići, na cesti proti Rovinju, se nahaja hrib Maklavun. Na njegovem vrhu se nahaja istoimenski tumul iz bronaste dobe, za katerega naj bi veljalo, da je star od 3500 do 4000 let. Najdišče je podobno stavbam iz stare Mikene, poleg pogrebne komore (tholos) pa ima tudi vhodni hodnik (dromos). Verjame se, da je bil to prvi solarni observatorij na področju Hrvaške, kajti orientacija dromosa je usmerjena na zimski solsticij.

Župnijska cerkev sv. Silvestra

Cerkev sv. Silvestra je v obliki, kakršno ima danes, narejena leta 1695 na podlagi starejše in manjše cerkve iz 13. stoletja. V cerkvi so našli 23 grobnic, med katerimi najstarejša izvira iz leta 1714, najmlajša pa iz leta 1802. V cerkvi se nahajajo trije oltarji; največji je oltar sv. Marije Device Rožnovenske. Pomemben spomin predstavljajo tudi obnovljene orglje, gotska prižnica, prinesena iz Dvigrada, ter replika Torinskega platna.

Cerkev sv. Valentina

Cerkev sv. Valentina je ukazal zgraditi kanonik Bartolomeus Francaz sredi prve polovice 18. st. nasproti svoje hiše v Kanfanaru. Razlog za gradnjo te cerkve je kanonik Francaz ukazal izpisati na plošči (desno od vhoda). V latinščini piše, da je zgrajena „zaradi velike milosti, ki jo je dobil od Boga za slavo in hvalo sv. Valentina, ki je imel velik vpliv“. Danes v njej poteka maša ob prazniku sv. Valentina in v času cvetne nedelje se pri njej začne procesija v smeri župnijske cerkve.

Park istrskega vola

Park istrskega vola je bil odprt ob 30. prireditvi Jakovlja in prikazovanju volov. Je prvi prostor v Istri, ki je tematsko posvečen boškarinu. Park je urejen na prostoru za sejem – prostoru, kjer so že od nekdaj potekali sejmi in se je trgovalo z živino ter kjer že vsa ta leta poteka prikazovanje istrskih volov. Poleg atraktivnih stalnih izložb, kot so starinski skladi sena in slame, nadstrešek za seno (trtoja) in druge zabavne ter izobraževalne vsebine, park prikazuje tudi vse faze rasti istrskega goveda – od faze teleta, težkega 30 kg, do faze vola, težkega več kot tono, in sicer skozi zanimive siluete ob robu Parka in glavni kanfanarski prometnici.